Prvi fizioterapevtski pregled je namenjen predvsem seznanitvi fizioterapevta z bolnikovimi težavami. Vključuje fizioterapevtsko diagnostiko, manualno obravnavo, po potrebi tudi druge metode in tehnike fizioterapije, navodila za izvajanje terapevtskih vaj in svetovanje. Na podlagi zdravstvenega stanja bolnika in postavljenih ciljev fizioterapevtske obravnave izberemo najprimernejše postopke obravnave, katerih učinke sproti spremljamo in jih po potrebi lahko spreminjamo. Cilji fizioterapevtske obravnave so usmerjeni v razvijanje, vzpostavljanje in vzdrževanje optimalnega zdravja in gibanja posameznika. Od vseh metod in tehnik fizioterapije je najpomembnejša terapevtska vadba, saj je glavni namen vzpostaviti optimalno gibanje posameznega segmenta ali celotnega telesa. Terapevtska vadba se učinkovito dopolnjuje z manualno terapijo, vseh ostalih postopkov pa se poslužujemo po potrebi glede na zdravstveno stanje bolnika, problem, ki ga obravnavamo in zastavljene cilje.
Kinezioterapija
Kinezioterapija je metoda fizioterapije, ki je namenjena odpravljanju posledic motenih funkcij gibal zaradi bolezni ali poškodb mišično- skeletnega sistema. Kot osnovno sredstvo zdravljenja uporablja gib, oziroma gibanje, ki posamezniku pomaga izboljšati različne gibalne sposobnosti (gibljivost
sklepov in hrbtenice, mišično moč, srčno-žilno vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo…). Fizioterapevt, glede na zdravstveno stanje bolnika, gibalne sposobnosti ter postavljene cilje fizioterapevtske obravnave, načrtuje in izvaja različne oblike razgibavanja, vaj, raztezanja, vaje za krepitev mišic, izboljšanje ravnotežja in koordinacije ter funkcionalno vadbo. Pomemben del kinezioterapije pa je tudi učenje pravilne telesne drže v mirovanju in med gibanjem.
Z uporabo različnih vaj, vadbenih pripomočkov in položajev telesa zagotavljamo pestrost vadbe, naredimo vadbo bolj zabavno in učinkovito. Za bolnike, rekreativce in športnike pripravimo individualni vadbeni program, prilagojen specifičnemu problemu. Sestavljen je progresivno – od učenja enostavne motorične kontrole do bolj selektivno izbranih in zelo specifičnih terapevtskih vaj. Po končani fizioterapevtski obravnavi se bolniki lahko vključijo v skupinsko terapevtsko vadbo 1x tedensko. Namenjena je osebam, ki nimajo več tako velikih težav, da bi potrebovali individualno obravnavo, še vedno pa potrebujejo vodenje, nadzor in motivacijo za vztrajanje pri začetih aktivnostih. Glavni namen vadbe v skupini je ohranjanje in/ali izboljšanje že pridobljenih gibalnih sposobnosti, preventiva pred poškodbami, izboljšanje splošnega zdravja in počutja, kakovosti življenja ali celo podaljšanje le tega.
Manualna terapija
Je terapija z rokami fizioterapevta. Fizioterapevt opazuje, tipa in ugotavlja nepravilnosti v strukturi in/ali položaju mehko-tkivnih struktur,
sklepih in hrbtenici v mirovanju ali med gibanjem. Z nežnimi mobilizacijskimi prijemi, ki so specifični za vsak sklep in hrbtenico skuša vzpostaviti pravo sklepno drsenje, hkrati pa vzpodbuja tudi koordinirano delovanje živčno-mišičnega sistema. Fizioterapevt se najprej s pogovorom seznani z bolnikovimi težavami, morebitnim vzrokom nastanka težav, nato pa z manualnim pregledom ugotavlja:
- nepravilnosti v gibanju (drsenju) sklepov in hrbtenice
- išče slabosti, oz. zmanjšane zmožnosti gibanja
- pregleda mišično moč in senzibilnost (občutljivost na prenos dražljajev)
- pregleda delovanje živčevja in kitne reflekse
- ugotavlja ohlapnost vezivnega tkiva,...
Vse pridobljene informacije iz pogovora in pregleda pomagajo fizioterapevtu poiskati vzrok težav in jih ustrezno obravnavati.
Pri manualni obravnavi se poslužujemo različnih metod in tehnik manualne terapije, kot so:
- sklepna mobilizacija,
- mišično-energetska tehnika,
- mobilizacija živčevja,
- terapevtska masaža,
- fascialna in miofascialna sprostitev,
- Maitland koncept,
- in številne druge,...
Manualna obravnava vključuje tudi terapevtske vaje za stabilizacijo in specifično prilagojene vaje s katerimi bolnik nadaljuje tudi doma.
Protibolečinska elektroterapija
S pomočjo različnih vrst elektroterapije kot so TENS (transkutana elektronervna stimulacija), DD (diadinamski tokovi) in IF
(interferenčni tokovi) pri katerih z različnimi frekvencami in modulacijami električnih impulzov vplivamo na zmanjšanje bolečine pri
različnih bolezenskih stanjih ali poškodbah.
Ultrazvok
Je obravnava tkiva z zvočnim valovanjem visokih frekvenc, ki jih človeško uho ne zazna. Z določeno frekvenco in jakostjo zvočnega
valovanja obravnavamo mehka tkiva (mišice, kite, vezi) in kalcinacije. Valovi se preko UZ glave prenašajo v tkiva, kjer pride do mehaničnih vibracij. S spreminjanjem frekvenc zvočnih valov pa lahko dosežemo globje (nižje frekvence) ali bolj površinsko ležeča tkiva (višje frekvence). V terapevtske namene izkoriščamo mehanični (masažni) ali termični učinek ultrazvočnega valovanja. Terapija z ultrazvokom (UZ) pospeši pretok krvi, zmanjšuje otekanje tkiva, spodbuja obnovo tkivnih celic in tvorbo kolagena. Uporablja se za mehčanje tkiv (vezi, mišic, brazgotin, kalcinacij).Terapija z UZ se izvaja 5-10 minut, pogosto v kombinaciji z drugimi terapevtskimi tehnikami.
Laser
Terapija z laserjem je že dolgo uveljavljena metoda zdravljenja s svetlobo točno določenih valovnih dolžin in frekvenc. Uporablja se
pri obravnavi akutnih in kroničnih preobremenitvenih poškodbah mišično-skeletnega sistema. Uspešnejši je pri obravnavi bolj akutnih
stanj in celjenju ran. Deluje protibolečinsko, protivnetno in biostimulativno.
V tkivih sproži kemične reakcije v celičnem metabolizmu in tako pospeši njegovo delovanje, spodbudi celjenje tkiva in prispeva k skrajšanju časa zdravljenja. Terapija za laserjem se običajno kombinira z drugimi metodami fizioterapije, za katere so odločamo individualno glede cilje obravnave, zdravstveno stanje in potrebe bolnika.
Magnetoterapija
Pri magnetoterapiji izkoriščamo pozitivne učinke magnetnega polja nizkih frekvenc in majhnih moči. Ta ustvarja boljšo prehodnost
ionov skozi celične membrane in s tem podaljšuje njeno življenjsko dobo. Zdravljenje z magnetoterapijo zmanjšuje bolečine, pospeši prekrvavitev obravnavanega tkiva, pospeši nastajanje žilnega in
hrustančnega tkiva in tako omogoča hitrejše celjenje zlomov kosti, poškodb hrustančnega tkiva in mehko-tkivnih struktur (vezivno
tkivo, mišice). Dobre rezultate zasledimo pri obravnavi zlomov in pri zdravljenju osteoporoze. Terapija se pogosto kombinira z drugimi metodami fizioterapije, za katere so odločamo individualno glede na cilje obravnave, zdravstveno stanje in potrebe bolnika.
Tecar
Je neinvazivna metoda terapije, ki temelji na radijskih valovih in globinsko ustvarja toploto. Kratica TECAR pomeni KAPACITIVNI in
REZISTENČNI prenos energije, ki povzroča dvosmerni tok elektrolitov in tako pospeši metabolične celične procese. Na podlagi povzročene povečane temperature tkiva »od znotraj« se zviša energetski potencial celičnih membran, toplota, ki jo TECAR ustvarja, pa se razvija konstantno in homogeno. S TECAR terapijo v telesu sprožimo naravne mehanizme samozdravljenja, pospešimo proces obnove tkiv in zmanjšujemo vnetja. Izboljšujemo krvni in limfni pretok, ki pomeni učinkovitejšo dostavo kisika in hranilnih snovi do celic poškodovanega tkiva. TECAR terapija je uspešna pri obravnavi kroničnih bolečin, degenerativnih in vnetnih obolenj, stanj po poškodbah in operacijah.
Masaža
Je ena izmed najstarejših tehnik obravnave mehkih tkiv, stara je toliko kot je staro človeštvo. V fizioterapevtske namene se pogosteje poslužujemo terapevtske masaže celega telesa ali posameznega predela. Fizioterapevt izbere najustreznejše tehnike masaže glede na zdravstveno stanje in potrebe bolnika, jih po potrebi prilagaja in spreminja njeno intenzivnost in ritem. Za izvajanje terapevtske masaže je potrebno dobro poznavanje anatomije in fiziologije človeškega telesa, delovanja mišic in kosti, poznavanje zgradbe kože, živčnega sistema, krvnega in limfnega pretoka, prepoznavanje bolezenskih stanj, poškodb obravnavanega tkiva, pa tudi morebitnih vzrokov za njihov nastanek.
UČINKI MASAŽE se kažejo v zmehčanju, sprostitvi in večji razteznosti mehko-tkivnih struktur, povečani prekrvavitvi tkiva, masaža blagodejno vpliva na osrednji živčni sistem, sprošča celotno telo in zagotavlja splošno boljše počutje. Pogosto se kombinira z drugimi metodami fizioterapije, v nobenem primeru pa ne sme povzročati bolečin in /ali modric na površini kože.
Prvi fizioterapevtski pregled je namenjen predvsem seznanitvi fizioterapevta z bolnikovimi težavami. Vključuje fizioterapevtsko diagnostiko, manualno obravnavo, po potrebi tudi druge metode in tehnike fizioterapije, navodila za izvajanje terapevtskih vaj in svetovanje. Na podlagi zdravstvenega stanja bolnika in postavljenih ciljev fizioterapevtske obravnave izberemo najprimernejše postopke obravnave, katerih učinke sproti spremljamo in jih po potrebi lahko spreminjamo. Cilji fizioterapevtske obravnave so usmerjeni v razvijanje, vzpostavljanje in vzdrževanje optimalnega zdravja in gibanja posameznika. Od vseh metod in tehnik fizioterapije je najpomembnejša terapevtska vadba, saj je glavni namen vzpostaviti optimalno gibanje posameznega segmenta ali celotnega telesa. Terapevtska vadba se učinkovito dopolnjuje z manualno terapijo, vseh ostalih postopkov pa se poslužujemo po potrebi glede na zdravstveno stanje bolnika, problem, ki ga obravnavamo in zastavljene cilje.
Kinezioterapija
Kinezioterapija je metoda fizioterapije, ki je namenjena odpravljanju posledic motenih funkcij gibal zaradi bolezni ali poškodb mišično- skeletnega sistema. Kot osnovno sredstvo zdravljenja uporablja gib, oziroma gibanje, ki posamezniku pomaga izboljšati različne gibalne sposobnosti (gibljivost sklepov in hrbtenice, mišično moč, srčno-žilno vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo…). Fizioterapevt, glede na zdravstveno stanje bolnika, gibalne sposobnosti ter postavljene cilje fizioterapevtske obravnave, načrtuje in izvaja različne oblike razgibavanja, vaj, raztezanja, vaje za krepitev mišic, izboljšanje ravnotežja in koordinacije ter funkcionalno vadbo. Pomemben del kinezioterapije pa je tudi učenje pravilne telesne drže v mirovanju in med gibanjem.
Z uporabo različnih vaj, vadbenih pripomočkov in položajev telesa zagotavljamo pestrost vadbe, naredimo vadbo bolj zabavno in učinkovito. Za bolnike, rekreativce in športnike pripravimo individualni vadbeni program, prilagojen specifičnemu problemu. Sestavljen je progresivno – od učenja enostavne motorične kontrole do bolj selektivno izbranih in zelo specifičnih terapevtskih vaj. Po končani fizioterapevtski obravnavi se bolniki lahko vključijo v skupinsko terapevtsko vadbo 1x tedensko. Namenjena je osebam, ki nimajo več tako velikih težav, da bi potrebovali individualno obravnavo, še vedno pa potrebujejo vodenje, nadzor in motivacijo za vztrajanje pri začetih aktivnostih. Glavni namen vadbe v skupini je ohranjanje in/ali izboljšanje že pridobljenih gibalnih sposobnosti, preventiva pred poškodbami, izboljšanje splošnega zdravja in počutja, kakovosti življenja ali celo podaljšanje le tega.
Manualna terapija
Je terapija z rokami fizioterapevta. Fizioterapevt opazuje, tipa in ugotavlja nepravilnosti v strukturi in/ali položaju mehko-tkivnih struktur,
sklepih in hrbtenici v mirovanju ali med gibanjem. Z nežnimi mobilizacijskimi prijemi, ki so specifični za vsak sklep in hrbtenico skuša
vzpostaviti pravo sklepno drsenje, hkrati pa vzpodbuja tudi koordinirano delovanje živčno-mišičnega sistema. Fizioterapevt se najprej s pogovorom seznani s bolnikovimi težavami, morebitnim vzrokom nastanka težav, nato pa s manualnim pregledom ugotavlja:
- nepravilnosti v gibanju (drsenju) sklepov in hrbtenice
- išče slabosti, oz. zmanjšane zmožnosti gibanja
- pregleda mišično moč in senzibilnost (občutljivost na prenos dražljajev)
- pregleda delovanje živčevja in kitne reflekse
- ugotavlja ohlapnost vezivnega tkiva..
Vse pridobljene informacije iz pogovora in pregleda pomagajo fizioterapevtu poiskati vzrok težav in jih ustrezno obravnavati.
Pri manualni obravnavi se poslužujemo različnih metod in tehnik manualne terapije, kot so:
- sklepna mobilizacija,
- mišično-energetska tehnika,
- mobilizacija živčevja,
- terapevtska in funkcionalna masaža,
- fascialna in miofascialna sprostitev,
- Maitland koncept,
- in številne druge,...
Manualna obravnava vključuje tudi terapevtske vaje za stabilizacijo in specifično prilagojene vaje s katerimi bolnik nadaljuje tudi doma.
Elektroterapija
S pomočjo različnih vrst elektroterapije kot so TENS (transkutana elektronervna stimulacija), DD (diadinamski tokovi) in IF
(interferenčni tokovi) pri katerih z različnimi frekvencami in modulacijami električnih impulzov vplivamo na zmanjšanje bolečine pri
različnih bolezenskih stanjih ali poškodbah.
Ultrazvok
Je obravnava tkiva z zvočnim valovanjem visokih frekvenc, ki jih človeško uho ne zazna. Z določeno frekvenco in jakostjo zvočnega
valovanja obravnavamo mehka tkiva (mišice, kite, vezi) in kalcinacije. Valovi se preko UZ glave prenašajo v tkiva, kjer pride do mehaničnih vibracij. S spreminjanjem frekvenc zvočnih valov pa lahko dosežemo globje (nižje frekvence) ali bolj površinsko ležeča tkiva (višje frekvence). V terapevtske namene izkoriščamo mehanični (masažni) ali termični učinek ultrazvočnega valovanja. Terapija z ultrazvokom (UZ) pospeši pretok krvi, zmanjšuje otekanje tkiva, spodbuja obnovo tkivnih celic in tvorbo kolagena. Uporablja se za mehčanje tkiv (vezi, mišic, brazgotin, kalcinacij).Terapija z UZ se izvaja 5-10 minut, pogosto v kombinaciji z drugimi terapevtskimi tehnikami.
Laser
Terapija z laserjem je že dolgo uveljavljena metoda zdravljenja s svetlobo točno določenih valovnih dolžin in frekvenc. Uporablja se
pri obravnavi akutnih in kroničnih preobremenitvenih poškodbah mišično-skeletnega sistema. Uspešnejši je pri obravnavi bol akutnih stanj in celjenju ran. Deluje protibolečinsko, protivnetno in biostimulativno.
V tkivih sproži kemične reakcije v celičnem metabolizmu in tako pospeši njegovo delovanje, spodbudi celjenje tkiva in prispeva k skrajšanju časa zdravljenja. Terapija za laserjem se običajno kombinira z drugimi metodami fizioterapije, za katere so odločamo individualno glede cilje obravnave, zdravstveno stanje in potrebe bolnika.
Magnetoterapija
Pri magnetoterapiji izkoriščamo pozitivne učinke magnetnega polja nizkih frekvenc in majhnih moči. Ta ustvarja boljšo prehodnost
ionov skozi celične membrane in s tem podaljšuje njeno življenjsko dobo. Zdravljenje z magnetoterapijo zmanjšuje bolečine, pospeši prekrvavitev obravnavanega tkiva, pospeši nastajanje žilnega in hrustančnega tkiva in tako omogoča hitrejše celjenje zlomov kosti, poškodb hrustančnega tkiva in mehko-tkivnih struktur (vezivno tkivo, mišice). Dobre rezultate zasledimo pri obravnavi zlomov in pri zdravljenju osteoporoze. Terapija se pogosto kombinira z drugimi metodami fizioterapije, za katere so odločamo individualno glede na cilje obravnave, zdravstveno stanje in potrebe bolnika.
Tecar
Je neinvazivna metoda terapije, ki temelji na radijskih valovih in globinsko ustvarja toploto. Kratica TECAR pomeni KAPACITIVNI in
REZISTENČNI prenos energije, ki povzroča dvosmerni tok elektrolitov in tako pospeši metabolične celične procese. Na podlagi povzročene povečane temperature tkiva »od znotraj« se zviša energetski potencial celičnih membran, toplota, ki jo TECAR ustvarja, pa se razvija konstantno in homogeno. S TECAR terapijo v telesu sprožimo naravne mehanizme samozdravljenja, pospešimo proces obnove tkiv in zmanjšujemo vnetja. Izboljšujemo krvni in limfni pretok, ki pomeni učinkovitejšo dostavo kisika in hranilnih snovi do celic poškodovanega tkiva. TECAR terapija je uspešna pri obravnavi kroničnih bolečin, degenerativnih in vnetnih obolen, stanj po poškodbah in operacijah.
Masaža
Je ena izmed najstarejših tehnik obravnave mehkih tkiv, stara je toliko kot je staro človeštvo. V fizioterapevtske namene se pogosteje poslužujemo terapevstke masaže celega telesa ali posameznega predela. Fizioterapevt izbere najustreznejše tehnike masaže glede na zdravstveno stanje in potrebe bolnika, jih po potrebi prilagaja in spreminja njeno intenzivnost in ritem. Za izvajanje terapevtske masaže je potrebno dobro poznavanje anatomije in fiziologije človeškega telesa, delovanja mišic in kosti, poznavanje zgradbe kože, živčnega sistema, krvnega in limfnega pretoka, prepoznavanje bolezenskih stanj, poškodb obravnavanega tkiva, pa tudi morebitnih vzrokov za njihov nastanek.
UČINKI MASAŽE se kažejo v zmehčanju, sprostitvi in večji razteznosti mehko-tkivnih struktur, povečani prekrvavitvi tkiva, masaža blagodejno vpliva na osrednji živčni sistem, sprošča celotno telo in zagotavlja splošno boljše počutje. Pogosto se kombinira z drugimi metodami fizioterapije, v nobenem primeru pa ne sme povzročati bolečin in /ali modric na površini kože.